ne čisto tipičen matematik

Sicer kraljica moodswingov , klepetanja in mahanja z rokami, popolnoma utihnem in se umirim, ko mi v roke potisnejo svinčnik. Pod pogojem, da ni ponedeljek, ki ga sovražim… Ponedeljki so na žalost najslabši dnevi v tednu. Skozi življenje sem se naučila, da jih ima človek lahko celo več na teden… No vsekakor je čista in neizpodbitna resnica, da na ponedeljek redkokdaj spišem kaj uporabnega. Če pišem, gre verjetno za neznosno jamranje in pritoževanje – neberljivo :)

Jaz… Lahko sem marsikaj… Tukaj sledi del, kjer navedem vse podrobnosti o sebi, vas na smrt zdolgočasim in potem nikoli več ne pridete na moj blog. Pa če se strinjate, bi to preskočila. Povem lahko le, da ljubim življenje. Po svetu skačem z Elvisom v ušesih, nasmehom na obrazu, soncem v očeh in rumenimi allstarkami na nogah. Rokenrol. Razkrijem lahko tudi to, da sem matematik v vsem svojem bistvu. Razmišljam in funkcioniram kot 100% predstavnica te redke in ogrožene vrste. Mirne vesti me lahko vržete še v kategorijo geekov1. Me to definira? Ja. Vedno me je in vedno me bo…

Matematično netipično pa je, da sem že od nekdaj pisala. Če malo bolj natančno pogledate v moje oči, lahko vidite zgodbe. Plavajo in se razvijajo in odvijajo v meni in moji domišljiji. Te zgodbe moram spravit iz sebe, in to najboljše počnem tu, tako. Včasih gre za popolno fikcijo. Lahko naletite tudi na zapis, kjer se fikcija in realnost prepletata. Včasih… oziroma, če sem iskrena, najpogosteje, pa gre za zgodbe o meni. Nekje along the way, bi was bilo treba opozorit, da sem drama queen v n-razsežnostih. In ta drama queen ima blog za svoje odrske deske. Na teh deskah sanja, trpi in predvsem – ljubi. Kje pa je meja med odrom in realnim svetom, kje se fikcija začne in realni svet konča, pa prepustim vaši domišljiji.

Pišem kjerkoli in kadarkoli. Ko začutim, da je treba poprijet za svinčnik, se ustavim in si vzamem čas. Zatorej se večkrat zgodi, da obsedim na sredini pokošenega travnika, z zgodbo v očeh in nekaj bilkami trave v laseh. V naročju navadno držim rumen zvezek, medtem ko neošiljen grafitni svinčnik s hitrimi in sunkovitimi gibi pušča krivulje na beli površini papirja. Če me kdo najde v takem stanju… ne me motit. Lahko zmotite nastanek mojstrovine :)

——————————-

To je vse, kar bi vas moralo zanimati… pa vendar čutim, da je treba nekaj stvari še posebej poudariti:
OPOZORILA:
- Večinoma se trudim pisati dokaj pravilno. Če mi zapaše, pa tudi pišem kao što govorim… naša gorenjščina sicer veliko črk poje, ampak če mi zapaše, mi je čisto vseeno. Sem in tja pišem v angleščini, za katero priznam da mi je večkrat bližje kot materni jezik. V opozorilo povem tudi to, da včasih grdo preklinjam… Tako, opozorjeni ste bili, zdej pa prosim brez neumnih komentarjev na to temo.
- Če mi komentar, ki ga boste pustili, ne bo ustrezal, me bo na kakršen koli način motil ali žalil, ga bom brez pomisleka brisala.
- Vse kar tukaj napišem, je MOJE. Zatorej ne kradi tekstov in jih ne objavljaj kje drugje2.

——————————-

Za piko na i, pa prilepim sliko… Moja mami trdi, da je to vedno lepo…Češ, da se bolje predstaviš. Vsaj enkrat jo lahko poslušam, ne?

P.S.
Slika se ceni. Posneta brez mejkupa in ne zgleda čisto slabo :)


_____________________
  1. kamor ne spadajo kar vsi tisti, ki so prebrali Hitchhikerja…pa čeprav bi to sigurno radi :) []
  2. jap, an žalost se tut to dogaja []
  • Share/Bookmark