Nika. Toj to.

Vztrajam da ni lepšega prebujanja kot to, da me ti zbudiš s svojim nasmehom. Potem se pričnem topit kot cukerček na dežju. Še preden se lahko do konca lenobno pretegnem, že ležiš na meni. In joj, koko lepo je čutit težo tvojega telesa na mojem…

Že res, da te nisem videla le nekaj dni, pa vendar sem vsako noč pogrešala tvoj vonj in tiho smrčanje. In veš in čutiš, da je res, ko ti to povem. Potem se mi smejiš, kot da sem malo nora, pa me to sploh ne moti. Samo grozno srečna sem, ker si pri meni. Če te ni, me trga in boli nekje v prsih od silne želje, da bi se moj nos dotaknil tvojega. Ja ja, temu obvezno sledijo obupani sms-i s preveč čustveno vsebino sredi noči… Ampak taka pač sem in taka sem zaradi tebe. Now take it…and don’t you ever leave it

Všeč mi je, ko tako prideš k meni, se le ustaviš za kak poljub ali dva. Lahko ti zagotovim, da sem bila tudi zaradi tega danes najsrečnejše bitje na svetu. Zato, ker se lahko ovijem okrog tebe, vpijem tvoj vonj in pritisnem svoje lice ob tvojo bodečo bradico. Verjetno se mi vidi po nasmešku, da ne lažem. Hihi, veš, sovražim, da te konstantno božam in ti odmikam lase s čela. Ampak to počnem nezavedno. Roke kar same bežijo k tvojemu obrazu in prosijo če se te smejo dotakniti. Fasciniraš me… Obsedeš me…

In vedno, čisto vedno, ko se poslavljava pred avtom, si želim, da te ne bi bilo treba spustit. Potem te stiskam k sebi in izsiljujem še dodatne minute in poljube, poskušam bit prikupna in zbijam šale, ti pa se v smehu jeziš name, ker sem ena taka mala posesivna…sissy. Jaz pa nadaljujem in samo uživam. Ker je življenje neverjetno lepo, ko si z mano…

In ko te končno gledam odhajat, mi pred obraz vedno stopi slika, ki sem si jo ustvarila o tebi čez nekaj let. Kar vidim te s tistimi smejalnimi gubicami okrog oči, utrujenim pogledom in velikim trebuhom, kako se z ramo naslanjaš na steno in me z nasmehom opazuješ v kaki vlogi gospodinje. In temu se vedno nasmejem. Ne le zato, ker je že sama slika precej smešna, pač pa zato, ker me tega prizora sploh ni groza. To mi ni niti najmanj strašljivo. V bistvu je edini občutek, ki se takrat porodi v meni, vznemirjenost in pričakovanje. Sem zato ena naivna avša? Pustimo to vprašanje raje neodgovorjeno

Vsekakor že z veseljem čakam jutri, da veš. Tako kot vedno, kadar jutri obljublja da boš ob meni…
In vem, da bo jutri spet rumen dan…