Nika. Toj to.

Ko med kolokvijem razmišljaš o stvareh, za katere bi moralo nekje pisati, da so prepovedane da bi se razmišljale med kolokviji, ker so za to popolnoma neprimerne, veš, da je nekoč nekje šlo nekaj narobe. Ali pa še bo šlo nekoč nekje nekaj narobe. Recimo takat ko pridejo rezultati omenjenega kolokvija

Dva večera presedim za knjigami. Pravzaprav nad mizo sedim do zgodnjih jutranjih ur in sklanjam glavo tako dolgo, da me boli vrat in oči protestirajo z rdečico od utrujenosti, tako dolgo, da se prične telo nekontrolirano tresti od mrazu, tako dolgo, da sem prisiljena it spat. In po dveh takih dnevih učenja neznosne diskretne metametke, mislm da znam za nekih 6. Z nekaj sreče celo malo več.

Pet minut pred kolokvijem se odpravim na stranišče. Zagledam rahlo modrico na mojem stegnu. Ko se vrnem v predavalnico me prešine, kako je ta modrica nastala. Spomnim se močne, grobe roke, ki zgrabi moje stegno in s tem moje telo povleče tesneje k svojemu… Kar naenkrat se pred mano znajde list s kolokvijem. Rešujem naloge, v glavi pa se mi rišejo slike strasti in pokvarjene ideje. Roke, ki pomagajo bokom, da se privijejo bližje. Kriki užitka in dotik norosti. Nekako tako zabluzim celo uro kolokvija.

Zadnjih 15 minut se v moji glavi porodi fantastična ideja kako test kljub vsemu pisat 6. Primem svinčnik in pišem, pišem, pišem… vse kar vem in znam bruha in leti ven iz moje glave. Olajšano in s precej dobrim občutkom zadevo oddam. 6 bo. Dost da ne bomo padl, bi reku Gašper.
V trenutku ko stopim na svež zrak, kar je precej relativno, glede na to da sem se nahajala na Viču, pred fakulteto, se zavem katastrofe. Ker je bilo že 15 min pred koncem sem bla živčna in sem hitela. Kaj se je zgodilo? Point petega dela naloge sem uspela zapisat k četrtemu delu. Zdej je 5. del naloge napačen in posledično tudi 4. del naloge napačen. Heh… yupee, for me.

Če bojo šenkal neki točk mogoče celo bo 6ka. Če pa ne… pa ne.
Višek slabe volje je pa dejstvo, da smo pisali v dveh predavalnicah. V eni je profesorica na tablo razlagala eno izmed nalog, dalo se je prepisvat, govorilo se je… V drugi pa se ni plonkalo in vladala je smrtna tišina.  A kdo ugane v kateri sm sedela jst?

In zdej sedim za kompom pijem pol litrsko skodelico vročga kamiličnega čaja in poslušam blues. In bi šla na čik, če ne bi nekje along the way nehala kadit. In bi šla spat če me ne bi dajala insomnia. In bi šla pod vroč tuš če bi se mi sploh dalo stat. In bi šla in ustrelila tistga k je pisu scenarij za moj lajf, če bi v modela ki piše scenarije sploh verjela in če bi se najdla pištola s katero bi se ga dejansko dalo ustrelit. In sem sitkana in težim vsem po vrsti. Ja.
Se pa tolažim s tem, da je bil vsaj prvi odpisani kolokvij 6.

Faks je faks. In zgleda da sm mal preveč zabluzila že na samem začetku. A… jebiga.