Nika. Toj to.

Sem pršla domov, sm zakopala obraz v blazino in mal pojokala. tko patetična švoh pičkica sm dons. pol sm pojedla še 2 talarja goveje župe. pojokala še mal in se počutila bolš.

zakaj sm jokala? ne vem. ker se počutm za en drek. ker sem žalostna. ker si želim skrit se. pod tvojo roko. te vohat in se počutt varno. jokala sem, ker si želim da bi znala grdo gledat in z grdim pogledom pregnat slabe stvari. tebe pa ni da bi to naredu namest mene.

ni mi več hudo. vem da bi pršu in grdo gledu če bi lahko. dovolj mi je vedt da bi to naredu zame. in potem mi rečeš “moja” in potem sem bolš. in čakam.

Dam si gor nekej z energijo in poslušam. da mam v sebi malo črnko ki bi pela zraven vseh teh glasov v zboru. in potem dam nase mal parfuma in se grem učit. ker seriously, kdo se pa še uči dons brez parfuma…sploh kadar je megla.

jutri grem na Pušlušte¹. ker si jebeno zaslužm gledat Ambroža pet s tistim globokim glasom res si.

ja.

…sweet chariot.

1. Pusluschtae, to je. [↩]