Nika. Toj to.

…

In tako jo je odnesel do svojega stanovanja. Tam jo je položil na tla, da se je šibko naslonila na podboj vrat medtem, ko je iskal ključe in odklepal. Opazoval jo je in vse v njemu je kričalo od potrebe, da bi jo zaščitil. Peljal jo je v sobo in ji ponudil eno svojih majic, da bo v njej spala. Medtem ko se je preoblačila, ji je šel kuhat čaj. Sedla je na posteljo in se spraševala, koliko jih je že ležalo v njej, odkar se je razdalja med njima tako povečala, odkar je njuno prijateljstvo splahnelo. Nasmehnila se je tej misli, jo pregnala in zlezla v kot na mehko posteljo ter sedla. Hrbet in glavo je naslonila na steno, noge pa potegnila čisto k sebi.

Ko se je vrnil s skodelico kamilic, ki naj bi jo pomirile, ga je že pričakal slaboten nasmešek. Sedel je k njej in v tišini sta strmela vsak v svojo točko na omari. Tišina začuda ni postala neprijetna. Motilo ju ni niti srkanje vročega čaja, ki ga je nehote povzročala. Mislila sta vsak svoje misli, dokler se ni skodelica izpraznila. Položila jo je njemu v roke in zlezla pod odejo. Njen pogled ga je vabil k sebi. Pridružil se ji je in pustila mu je, da svoje velike dlani ovije okrog njenega telesa. Rada je ležala v moških rokah, ne glede na to kako znane so ji pravzaprav bile. Njegove so bile kljub vsemu bolj znane kot roke tisoč ostalih, ki so jo tako držali. Dajale so ji občutek varnosti, tako da je zaspala v parih minutah. Tudi on, ki je imel težave z nespečnostjo, je mirno in srečno zatisnil oči.

Zbudil ga je rahel znan šepet ob njegovem ušesu: “Land my plane.” Čutil je njeno sapo na svojem vratu in ni hotel odpreti oči. Tako je bila prisiljena ponoviti še enkrat: “Honey…land my plane.” Končno je odprl svoje velike oči in jo zagledal nasmejano nad sabo. Želel ji je nekaj reči, pa ga je sredi prve besede prekinila. Prekrila je njegove ustnice, da je v naslednjem trenutku pozabil kaj je želel reči. V obeh se je sprožil val nekih dolgo zatrtih čustev. Poljub počasi mine, oba odpreta oči in pogleda se ujameta. Navihano mu reče: “Pa si imel takrat pred leti le ti prav. Prvi poljub sploh ni bil slab. Komaj čakam naslednjega.”

Jezika sta se prepletala najprej počasi, potem pa so se poljubi prelevili v strastnejše. Narahlo je ugriznila v njegovo ustnico in telo privila tesno k njemu. Njene roke so zašle na njegov hrbet in mu dale zeleno luč, da stori nekaj podobnega. Počasi in z občutkom so njegove roke zdrsele pod preveliko majico in začutile njeno vročo kožo. Stresel se je, kar je lahko dobro čutila. Zato je odmaknila ustnice in se zazrla v njegove oči. Smejale so se in v olajšanju je zaprla oči in se prepustila dotikom. Pustila mu je, da je on glavni. Z vajenim gibom ji je slekel majico in s prsti zdrsel čez vsak košček njene kože, medtem ko je s poljubi prekrival njen vrat. Mrmrala je od ugodja, kar ga je spodbudilo da je z ustnicami zdrsel nižje dol. Njeno telo je drhtelo v pričakovanju občutkov, za katere je vedela, da sledijo, on pa je bil nežen, počasen in odločen, kot si je v tistem trenutku želela. Vedel je natančno kaj početi, da se je njeno telo ponujalo samo od sebe in se zvijalo v užitku. Užival je, ko jo je gledal tako, popolnoma nemočno, pod njegovo oblastjo, ko se mu je popolnoma prepustila in so ji solze užitka polzele po licih. Želela si ga je, s prsti je iskala njegovo kožo, ga vlekla bliže k sebi… njene ustnice so neutrudno iskale njegove, da bi ji pomagal zadržati krike, ki so utišano a neizbežno prihajali iz njenega grla. Našla je njegovo ramo, ga ob vrhuncu ugriznila ter pustila svoj odtis. Vse njeno bitje je prosilo, naj si jo vzame in z ničemer na svetu ji ne bi rajši ustregel kot s tem. Izbral je počasen ritem, ki jo je spravljal ob pamet in na vrh sveta hkrati. Potapljal se je globoko vanjo in niti za sekundo ni odmaknil pogleda z njenih oči. Želel jo je videti in gledati. Želel jo je zares imeti. In bila je njegova.

Close your eyes so you dont feel them,
They dont need to see you cry
I cant promise I will heal you,
But if you want to I will try.

You gave me what I need.
And I hope you’ll find your freedom,
For eternity.

…se nadaljuje…