Nika. Toj to.

Ja… tako je minilo eno leto odkar pišem blog.

Kaj mi blog pomeni? Saj še sama ne vem. Vedno sem čutila da morem pisat. To je v meni. Da izlivam majhne delčke sebe na papir. Pa čeprav je elektronski. In tako sem pisala. Sem, na blog.
V težkih dneh je bil ta blog ventil ki sem ga odprla da sem na plan izlila svoje misli solze in trpljenje. Tako mi je pomagal skozi marsikatero krizo. V srečnih dneh nikoli nisem kaj veliko pisala, le kake traparije in dogodke iz mojega življenja, da bi si jih zapomnila oz. jih utegnila še enkrat prebrat. V tem primeru mi je služil kot nekakšen dnevnik. Kasneje sem se odločila da lahko na blog mečem tudi svojo domišljijo, zgodbe ki se mi vsakodnevno odvijajo v glavi, pa sem jih prej držala zase. Takrat sem ustvarila kategorijo fikcija, in od takrat naprej je moja domišljija še za odtenek bolj aktivna ker se mi zdi da ima svoj namen šele čez nekaj časa sem se zavedla da fikcija še vedno vključuje velik del moje osebnosti in mojega življenja, pravzaprav prevelik… takrat sem začela metat zgodbe v fikcijo  in v izpoved. samo povem, če slučajno niste opazili ker se mi v resnici kdaj tut ni dalo konstruktivno pisat, vseeno pa sem imela kake misli za dat ven iz sebe, sem izumila random sentences. Lenoba zna bit kdaj tut koristna
Moj blog je pač blog. Mogoče ne kot vsak drug, mogoče bolj pocukran kot so ostali, mogoče bolj brezvezen kot ostali, mogoče bolj tarnajoč kot so ostali, je pa moj. Iz njega se da veliko naučit o meni. kar ni nujno dobro, pa jebiga

Skozi čase na siolu sem uspela doživet samo eno blogersko srečanje (na žalost). Je bilo pa zato tisto zelo prijetno. Se bom kdaj udeležila še kakega. Med blogerji sem si v tem času našla tut prijatelje, ki mi danes veliko pomenijo in za katere bi mi bilo žal če jih ne bi imela v svojem življenju.  Nekatere blogerje si še želim spoznati, pa upam da mi bo sčasoma tut to uspelo (mislim da veste kateri ste no ). V tem letu sem doživela tut prenovo blogosa, s katerim še vedno nisem čisto zadovoljna, a naj jim bo. Doživela sem ukinitev oblačka z največ komentarji in posledično jezo Gartnerja. Poudarjam da je bla to zelo zabavna izkušnja V tem letu sem bla nekajkrat na naslovnici, nekajkrat objavljena v blogoroli, na kar sem ponosna, pa mi je čist vseeno če bo kdo reku da to nič ne pomeni

Uglavnem, rada blogam. To je point tukej.

Še mal statistike:
Tale objava bo 280-ta objava na blogu, kar je ogromna številka, ki pove, da pišem 76% vseh dni za lažje razumevanje: samo vsak četrti dan ne napišem objave. Vsi vemo da to ni čisto res ampak statistika je navajena lagat, pa jo pustimo naj laže, če hoče
Nabralo se je 3744 komentarjev, pri čemer tisti ki so bili izbrisani (zaradi nasilne narave ali česa v tem smislu.) niso šteti zraven. Tukej bom poudarla da je moj najljubši komentator še vedno Luka ki je nekam poniknil po tistem ko mu je Snowblind posvetil celoten blog.
Na blog je prišlo že okrog 33800 obiskovalcev. Nabralo se je je že okrog 59000 page-loadov (res ne vem slovenskega izraza za tole). V povprečju pride na moj blog 117 ljudi na dan, kar je okrog 130 ljudi ko kaj napišem in okrog 80 ljudi, če ne napišem nič. Google analytics mi pove, da večina obiskovalcev uporablja Mozillo firefox, na kar sem ponosna. Smart decision. Kar tako naprej Preseneča me da imam 7 rednih bralcev iz izraela, 3 iz Velike Britanije. Fino. Statistika kaže, da se 53% ljudi tudi vrne na moj blog, kar je tut kr lepa številka. 25% ljudi pride na moj blog iz googla, 15% iz siolove strani, 14 % ima direktno povezavo na blog, veliko pa jih priklika tudi z drugih blogov na mojega.

Tele številke se mi ne zdijo čisto zanemarljive. Ko sem začela pisat si niti v sanjah nisem predstavljala česa takega. Zadovoljna bi bila že če bi me bralo 10 ljudi. Kot prava attention-whore sem pa seveda vesela da je obiska mnogo več

Ja, tako se obrne eno koledarsko leto in mine hitreje kot bi rekel paralelepiped. In se naberejo zgodbe in se naberejo zapisi, ki jih bom nekoč spet prebrala. Začne se novo leto, z novimi idejami in novimi zgodbami, ki še vedno čakajo da bodo zapisane. Ne bom zapustila blogeca, na-a. Zato mu želim vse najboljše in cheers na še kako leto ali več

Lep pozdravček pa vsem bralcem, ki dajejo celotni kolobociji tut nekakšen smisel. Hvala.

Glasbena podlaga dneva vseeno ne sme manjkat. Voila: