Nika. Toj to.

There he is. The same like every single day. He stands at the bar looking like some film gangster. It’s not the dress that makes him this way, it is the pose. He’s leaning per counter so proudly, like he owns the place. And his attitude makes u know he is special. He looks exactly like he’s the most important man in the bar, and all the others are just nobodies he has to deal with all the effing time.

Yes. There he is. Like every single day. He stands there, with a glass of whiskey in his big hand. He always turns it and shakes it around, so the three ice cubes are clanking silently. He might seem absent in his mind flow, but the truth is, he is only waiting.

Right in the middle of the sounds of indie rock, on which he is trying to concentrate, he finds a thought. He ignores it at first, then he lets it out. He murmurs in his beard: “Why do i even wait?!” He lowers his eyes first, and then his head. He looks at the ice cubes melting. That means the whiskey will thin out any moment now… He sighs deeply and looks around himself briefly. The looking has no bigger purpose, because he knows damn well, he won’t find what he’s looking for. It still disappoints him a little, so he sighs again. He waits some more.

He hates to be left alone like this. With a glass of some strong drink and the simple thoughts that are killing him. It wasn’t always like this. There were better times. Or at least he thinks so. That was so far back in the past, if became foggy and sometimes, he isn’t quite certain if it had really happened, or was it all just a dream he made up to make his life easier.

A man bumps into him. That interrupts his mind flow and awakens him. He straightens up and turns to the man slowly, with a killer look in his eyes. Dangerous as hell… Until he realizes that the man is drunk as can be. “Just another idiot,” he thinks while turning back to the counter. He shakes his head in disapproval and prepares to drink up.

Then suddenly the air changes… or so he feels. He lifts his head and sees how the door opens. His breathing pauses.

Ta pesem so sanje. Moje sanje. So sanje in so spomini. Najlepši, najbolj sladki, čuvani kot najdražji zaklad.

So spomini na tiste dni, ko sva se skrila tja, k vznožju najine gore. Tam sva lahko le jaz in ti. Tam se skrijeva v male, tople sobice in zadihava tisti svež, nepokvarjen zrak. Primeva vsak svoja bremena in jih zabriševa skozi vhodna vrata. Jih bova pobrala na poti domov. Tu jih ne potrebujeva. Tu se lažje diha. Tu se ljubi in čuti in uživa. In se živi tako, kot bi se življenje moralo živeti. Polno. Ob vznožju najine čudovite gore.

Dom? Kaj je dom? Dom je tam, kjer ga čutim. Čutim ga zjutraj, ko me sonce požgečka po nosu, ko odprem oči in se zavem, da ležiš ob meni. Čutim ga v vetru, ki mi mrši lase, medtem ko objeta stojiva in opazujeva najino zeleno reko. Čutim ga v dežnih kapljah, ki mi močijo lase, medtem ko me držeč za roko vlečeš proti zavetju. Čutim ga v vonju kave, ki jo skupaj pijeva na klopcah za hišo, na hladnem mrzlem zraku, zavita v debele odeje.  Čutim ga v toplini tvoje kože ponoči. Čutim ga, ko vdihnem tvoj zrak in vonjam tvojo dušo. Čutim ga s tabo.

Tam… Ko sva dovolj dolgo zaprta v sobicah, da se očistiva vse navlake in umazanije, ki sva jo prinesla s seboj iz mesta, takrat je vse kar nama preostane odkrivanje. Odkrivanje tebe in sebe. Takrat odvržeš vsa oblačila in vse maske, ki si si jih sam nadel za druge in se postaviš predme v vsej svoji resnici. Ker veš da lahko. Ker takisto storim tudi jaz. Potem se mi zdiš lepši kot kadarkoli poprej. Takrat te objamem, zarijem prste v tvoje lase in te privijem k sebi. Ne bi te mogla bolj čutit. Ne bi te mogla bolj ljubit. In če takrat zaplavava v morju odej, tistih, ki tuje, a prijetno dišijo, če se takrat uspeva preplest, če takrat uspeva zlit najini duši v eno, potem je popolnoma jasno da naju nič ne more uničit. Takrat si ti jst in jst sm ti. Takrat te vem in ti veš mene. In če naju to, popolna iskrenost, ne more razgnati, kaj naju bo?

Tam… Tam se vedno spomnim, zakaj si je bilo treba prvič zapomnit vse pikice na tvojem obrazu. Spomnim se, kako je treba s prsti drseti čez tvoj obraz, da ujamem vsako vijugo. In kako še vedno diši tvoj vrat ob jutrih, na tisti čisto poseben, čisto tvoj način. Tam vedno vem, kaj si mi rekel, ko sva sredi množice stala objeta in svet za naju ni obstajal. Spet začutim privlačnost, ki nastane med nama, ko stakneva blazinice prstov skupaj, kot sem jo začutila prvo jutro s tabo. Samo tam gola oblečem tvojo ledr jakno, da me spet odneseš do postelje. Tam se spomnim vseh jutranjih objemov in vseh odtenkov tvojih oči. Tam vedno vem, zakaj se nočem več zbujat sama. Tam vedno vem, zakaj sem izbrala tebe in se spomnim vseh razlogov zakaj te nisem želela spustit. Tam resnično in srčno vem, da te potrebujem.
Ne verjamem v veliko stvari. Verjamem pa vate.

Tam sem srečna…

Vedno mi gre na jok, ko odhajava. Morda zaradi vseh tistih bremen, ki jih bom mogla pobrati na poti iz stanovanja, morda zato, ker bo trajalo preden te bom spet tako zelo čutila, morda zato, ker bo preteklo nekaj časa preden bova smela nazaj v najino gnezdo. Vsakič me objameš in mi obljubiš da se bova vrnila.

In potem čakam in čakam. Stiskam zobe in potrpim vse napore, ki me čakajo. Vse za obljubljeno nagrado. In ta je, da se po dolgem čakanju vedno vsedeva v avto in se odpeljeva sreči naproti.

Ja, že vse odkar sva prvič odšla imam sanje.  In nič jih še ni bolje popisalo kot tale simpl pesem.

But we could live by the foot of the mountain
We could clear us a yard in the back
Build a home by the foot of the mountain
We could stay there and never come back.

But we could live by the foot of the mountain
We could make us a white picket fence
Build a home by the foot of the mountain
we could stay there and see how it ends.

Tam… Hočem to. Hočem dom tudi otipat, ne samo čutit. Hočem vsak dan pred vhodnimi vrati odlagat težave. Hočem. Eno toplo hiško zase, kjer bova ves čas lahko midva. En velik vrt z belo ograjo, kjer bo tekal velik kuža. In vsi kričeči otroci z mrzlimi noski polnimi smrklja, ki sva si jih zamislila. ne bojim se vseh tistih malih tečnih težav, ki jih to lahko s sabo prinese.  Hočem probat. Hočem srečo. To so moje sanje.

Bova kdaj?

Na smrt sem utrujena.  Hrbet me boli za popizdit, v nogice me zebe tok, da me mal bolijo. Vse zarad sedenja za mizo. Zarad preveč učenja… Dovolj mam, polno glavo teh snovi. Briga me za denar in za svetovno ekonomsko politiko. Briga me, če pokajo balončki. Jst bi se sam rada nehala učit. Se ustavla. Zadihala… S tabo. Nič več sama. Nič več sita vsega. Samo še sproščena. In tvoja.

Vse. Ti. Vse kar si želim. Vse kar si zdle želim je, da bi se lahko ulegla v mehko, veliko posteljo, se tesno privila ob tvoj hrbet, mrzla stopala zvila pod tvoj topel kouter, jih pogrela in potem zadovoljno predla kot mačka. potem bi ti v vroč vrat zamrmrala, če veš kok sm bla pridna dons. In mogoče čisto tiho, šepetaje, še, da te tok ful lubm. Pol bi padla dol in srečna potonila v spanje, medtem ko bi me tvoji lasje čist nežno in grozno žgečkal po obrazu…

Pa se nič od tega ne bo zgodil. Ker te ni tuki, pr men. Pogrešam te. Tvojo toplino, občutek varnosti in domačnosti ob tvoji prisotnosti…

Postla je velka in prazna brez tebe. Sploh nočem it spat… kaj če se zgubim v njej?

You hear me so clearly,
And see how I try…

we’re sitting on the edge of the bed and youre softly kissing me. i can feel your wet tongue as it slides over my lips. i can feel your body shiver a bit. i’ve got no idea, are u nervous or just impatient… i lean in, move my lips close to your ear and whisper teasingly: don’t be afraid of me.

then i fleetingly kiss u right below your earlobe. i can see a little smile on that beautiful face of yours before u run your fingers through my hair and hush me with another kiss. i imagine u hear my heart beating so loud…

you lay me down and cover my body with yours. i rush to take off your shirt. i want to see your body. i want to take it and i want you to be all mine, if even for a moment….or two.

i want to feel your skin pressed against mine. i take of my shirt too and then lead my hand up and down your sexy back. u lay next to me with your eyes closed, enjoying every touch. only by watching u i can feel the tension building up between my thighs.

u suddenly take of my bra and start to kiss me all over. i cant help but moan quietly. i can hear how u hold your warm breath for a moment, then smell my skin…. i look for your hand and push it down my body, between my legs. i want u to touch me. i want it. i want everything.

and just when u touch me i lose myself in an orgasm. and for me its suddenly like watching us from a distance, i have no control over myself. i can hear the loud moaning and i’m somewhat sure its mine but i can’t stop it. i’m watching your fingers, searching for mine so we can then sink them deep in me, together.

i’m continuously whispering: fuck me, fuck me. And you do….

I come back from that distance and i realize im lying next to you, while u caress my skin sooooo softly. I say: open your eyes. You look at me as deep as only u can and i ask: was it good?

you say: i don’t know. I look at you more carefully and i realize, you’re still wearing your pants… i shake my head in disbelief and say i’m sorry… then interrupt your loud laugh with another kiss. it aint over yet.

i slowly undo your belt, the button on your pants, the zipper. then i kneel before u and pull your pants off. i kiss your ankles, them move up, leaving a wet trace on your calf…

then i go up your leg leaving a trace of my kisses. i gently bite your thigh…then trace the line of your panties. my fingertips are going up and down your skin until i suddenly grab the edge of the panties and pull them off. then i let u feel my warm breath on your clit but restrain from touching it.

u groan in warning, so i look at u with a teasing smile and say: you want to know what my tongue feels like? even before u get to answer, i let u feel it. i look up, our eyes meet, and i keep wondering what is going through your head when u look at me like that…

i pull myself up, to be closer to your lips. i kiss u whilst still sinking my fingertips into every inch of you… drugged by the smell of your skin i go deeper and deeper listening to u, trying to cover the little screams by biting my shoulder….

later, we are lying in a messed up bed. i’m watching the silhouette of your naked body next to mine. your soft skin is keeping me warm. i feel so pleased silently resting in your embrace like that… you are staring at an imaginary point in front of you and i cant help but to ask: what are you thinking?

Vtaknite si nekam svoje prazne obljube. Včasih sem jim slepo verjela. Vsak kurac ki se je sprehodil mimo me je lahko prepričal. Končalo se je z jokom, neznosnim občutkom razočaranja in praznine v duši. Zdaj jih ne potrebujem več. Sita sem jih. Malo tudi že navajena. Saj pravijo da koža sčasoma postane trda, odporna na prasce, ki se jih sreča po poti. Skratka, dovolj jih mam. In če mi še kdo v naslednjih nekaj dnevih zine besedo OBLUBM, prisežem: I’ma get medieval on your ass.

Podobno kot za prazne obljube, velja za neiskrena opravičila. Sem samo še jaz tista, ki ji je dejansko žal, ko se za nekaj opraviči? Sem edina, ki se ji zdi, da se s tem prizna napaka, ki sem jo naredila in da to pomeni da je ne bom več ponavljala če bo le mogoče? Sem zadnja preživela iz tropa tistih, ki jim besedica oprosti pomeni nekaj več kot le eno izmed fraz? Vsekakor lahko potrdim, da opravičila zadnje čase kar letijo vame iz vseh strani. Večinoma so mimobežna, neiskrena, tam le za to da utihnem, neham tečnarit in opustim svojo zamero. E, ljubčki, nič več. Besede ne štejejo več. Ko vam bo resnično žal, tako zelo žal, da bo to napisano čez ves vaš obraz, takrat bom premislila o tem da “opustim zamero”. Ni rečen da vas bom kmalu spet lepo gledala, bom pa premislila. Zato ne poskušat z oprosti, cuz I will be Jack’s raging bile duct.

This is my life and it’s ending one minute at a time.  And i won’t waste any more minutes on people like u. I wont have a kind of sick desperation in my laugh because of u anymore.

and suddenly i feel saved…

moje življenje se je poštimalo. moj luv life je okej. -RES. ne me vsi gledat kt da sm že pol leta samska. tut faks mi gre. vse štima. čist.

samo pisat sem nehala…

me je strah bolečine… pa bomo vseen poskusl znova.

za bruhat.

ne morm jest.

ne morm spat.

ne morm dihat.

ne morm nehat jokat. vsaj na noter ne, če mi že uspe solze zadržat v očeh.

ne morm pregnat mrazu k se nabira nekje globok v men.

zdi se da je moje sonce končno popustilo in zašlo.

iščem samo sebe, pa se mi zdi da sm nekje along the way nehala obstajat. mislim da tam, ko je moja duša postala tvoja…ker sem tako hotela.

sm ti rekla da me vidš tako kot sem. pa me sploh nisi vidu.

sm ti rekla da naju vidim skupaj. ti si vidu sebe z mano. ja, je razlika.

sem sanjala s tabo. pa ne vem če nisi sanjam samo kimal ker si moral.

sem mislila da me ceniš. zdaj vem da ceniš sebe in mene samo takrat ko tako želiš.

sem ti podarila srce, sem ga vzela nazaj, ker je krvavelo, ker si ga ranil.

sem ti podarila dušo. ne vem če veš, ampak še vedno je v tvojih rokah. ločena od mene, sama.

solze ne pomagajo več, cmok v grlu je pač tam ne glede na to kako se trudim da bi ga z njimi izmila.

telesna bolečina ne pomaga več. tisto kar je ostalo od srca boli veliko bolj.

dala sem ti sebe. mislila sem da je to TO. verjela sem, da je to TO. zdaj vem da TO ne obstaja. če s tabo ni šlo, ne bo šlo z nikomer.

obupala sem. ne bom več iskala. sprejemam usodo, ki me je ves čas čakala. odpiram ji roke in se ji skozi solze nasmiham.

bolečina gor ali dol. ne morem se preprost vržt na travnik in čakat da me pobere. to sem že probala. po pol ure me je samo zeblo. treba bo živet. pa čeprov brez duše.

zato bo treba tut dihat. slej ko prej bo treba spet prvič vdihnit. čakam na dež. na resnično grozno nevihto. da se zavlečem na sprehod z rumeno marelo, jo sredi polja odvržem, vdihnem in zakričim.  mogoče se takrat v meni zbudi nagon za preživetje. mogoče bom takrat začela spet jest in spat.

.

Zato spakirajte vse za fešto in se odpravite v Kostanjek pri Krškem, kjer se bo zadnji vikend v avgustu odvijal zdaj že 6. festival zabave in veselja Oreng Fešta ‘09.

Festivalsko dogajanje bo zelo pestro, saj se boste lahko udeležili literarnega večera, adrenalinskega tekmovanje v spustu z off-road skiroji, se pomerili v najbolj odštekanih pizdunskih igrah in še mnogo več. Seveda pa ne bo manjkalo tudi dobre glasbe. Tisti, ki ste željni večdnevne zabave, s seboj vzemite tudi šotore, saj je kampiranje brezplačno.

ČETRTEK 27.8.
* literarni večer
Danes, torej v četrtek, 27. 8. 2009, se bo odvijal kulturni večer. Vsi tisti, ki vas zanima delo mladih posavskih ustvarjalcev, se nam pridružite na prizorišču Oreng fešte, ob 19:00.

Program:
* 19.00 – začetek literarnega večera
* 19.40 – pričetek filma (presenečenje)
* 21.00 – debata (predvsem o filmu)

*vključena ambientna glasba (po filmu)

Tema večera je prosta, torej vsak gost bo predstavil tisto, kar sam želi; seveda pa bo poskrbljeno tudi za kavico.

PETEK 28.8.
* The Lift
* Fortaste
* Tavžntroža
* Last of the Wild
* Bed Religion

SOBOTA 29.8.
* Zmelkoow
* Barni Band
* Meteora
* Wild Strings
* Pestro festivalsko dogajanje

G33k party
Letos ponujamo posebno novost za vse g33ke in g33k1ce. Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite na g33k partyju, ki bo potekal v okviru letošnjega festivala zabave in veselja v petek, 28. in soboto, 29. 8. 2009.

Ponujamo vam pestro izbiro iger in programov za DOS:
* Dave 1 & 2, Doom 1 & 2, Prince, Prehistorik 1 & 2, Street Fighter 2
* Pacman, Lotus, Test drive, Stunt, Tetris, Chopper, Pong, Breakout, Commander Keen 1 – 4
* Write, Logo, Basic compiler, Turbo Pascal 4, Winter Olympics, Ski or Die, Snake
* Bricks, Fliper, Wolfestein 3D, Duke Nukem 1-4 & 3D, Tanks, Lemmings
* The Incredible Machine (TIM), Titus, Worms, Baby Joe, Dynablaster, Road Rash
* Harley Davidson, Tom & Jerry, NBA, Cats, Frogger, Inherit The Earth
* Monkey Island 1 & 2, Sam & Max: Hit the Road, Day of the tentacle
* Need for Speed

Kdor pa ni vešč računalnikov, se bo lahko udeležil tudi namiznih iger: (open play format)
* Catan
* Človek ne jezi se
* Šah
* Enka

Za vso potrebno opremo (računalniki, Playstation2, SuperNintendo) in seveda glasbo bomo poskrbeli mi, na vas pa je samo, da pridete.

Na www.orengfesta.com najdete nagradno igro za vstopnice za tridnevni festival Oreng Fešta 2009.

Nagradno igro lahko izpolnete tudi preko spletnega obrazca:
https://spreadsheets.google.com/viewform?fo…QMWtteUhZcWc6MA

Več o Oreng Fešti 2009 najdete na spletni strani.