Nika. Toj to.

Vztrajam da ni lepšega prebujanja kot to, da me ti zbudiš s svojim nasmehom. Potem se pričnem topit kot cukerček na dežju. Še preden se lahko do konca lenobno pretegnem, že ležiš na meni. In joj, koko lepo je čutit težo tvojega telesa na mojem…

Že res, da te nisem videla le nekaj dni, pa vendar sem vsako noč pogrešala tvoj vonj in tiho smrčanje. In veš in čutiš, da je res, ko ti to povem. Potem se mi smejiš, kot da sem malo nora, pa me to sploh ne moti. Samo grozno srečna sem, ker si pri meni. Če te ni, me trga in boli nekje v prsih od silne želje, da bi se moj nos dotaknil tvojega. Ja ja, temu obvezno sledijo obupani sms-i s preveč čustveno vsebino sredi noči… Ampak taka pač sem in taka sem zaradi tebe. Now take it…and don’t you ever leave it

Všeč mi je, ko tako prideš k meni, se le ustaviš za kak poljub ali dva. Lahko ti zagotovim, da sem bila tudi zaradi tega danes najsrečnejše bitje na svetu. Zato, ker se lahko ovijem okrog tebe, vpijem tvoj vonj in pritisnem svoje lice ob tvojo bodečo bradico. Verjetno se mi vidi po nasmešku, da ne lažem. Hihi, veš, sovražim, da te konstantno božam in ti odmikam lase s čela. Ampak to počnem nezavedno. Roke kar same bežijo k tvojemu obrazu in prosijo če se te smejo dotakniti. Fasciniraš me… Obsedeš me…

In vedno, čisto vedno, ko se poslavljava pred avtom, si želim, da te ne bi bilo treba spustit. Potem te stiskam k sebi in izsiljujem še dodatne minute in poljube, poskušam bit prikupna in zbijam šale, ti pa se v smehu jeziš name, ker sem ena taka mala posesivna…sissy. Jaz pa nadaljujem in samo uživam. Ker je življenje neverjetno lepo, ko si z mano…

In ko te končno gledam odhajat, mi pred obraz vedno stopi slika, ki sem si jo ustvarila o tebi čez nekaj let. Kar vidim te s tistimi smejalnimi gubicami okrog oči, utrujenim pogledom in velikim trebuhom, kako se z ramo naslanjaš na steno in me z nasmehom opazuješ v kaki vlogi gospodinje. In temu se vedno nasmejem. Ne le zato, ker je že sama slika precej smešna, pač pa zato, ker me tega prizora sploh ni groza. To mi ni niti najmanj strašljivo. V bistvu je edini občutek, ki se takrat porodi v meni, vznemirjenost in pričakovanje. Sem zato ena naivna avša? Pustimo to vprašanje raje neodgovorjeno

Vsekakor že z veseljem čakam jutri, da veš. Tako kot vedno, kadar jutri obljublja da boš ob meni…
In vem, da bo jutri spet rumen dan…

čez 12ur odrinemo na Rock Otočec. Jst mam že vse spakiran, Blaž še pakira. Karte mamo nabavlene že sto let in nobene druge stvari si v tem trenutku ne želim bolj kot rock otočca. Oz. sem vsaj tako misnla.

Ljubezen že par dni izgleda bolj za en drek, se tako tudi počuti, zraven kašlja in je nasploh v pizdi. Tut energije nima nobene in pred kako uro je prvič odkar sva skupaj on izrecno prosil, če bi se lahko crkljala. Šokirana in zaskrbljena sem ga nagnala da naj si izmeri vročino. Toplomer je pokazal 37,4.

V trenutku sem si zaželela, da bi ostala doma. V tem vremenu se mu stanje lahko še poslabša, potem smo ga pa zares najebal Je rekel da lekadol s pivom pomaga in da v vsakem primeru greva, tut če bo treba predčasno nazaj… In zdej se zadržujem, da ne bi stekla iz hiše in pričela kričat na oblake in dežne kaplje. Sončka pa noče bit.

Nč, jst grem skuhat še mal čaja in poiskat kje imajo skrite lekadole.

Upam da bo vse OK…

LP, se vidimo v blatu.

Matematike imam v tem trenutku po pravici povedano poln kufer. V algebro več ali manj samo nemo strmim in si bolj malo zapomnim. Možganska kapaciteta je pač na ničli. Če kdo ve, kje se dobijo recimo 2 giga velike spominske kartice, naj pove. Sem že spraševala po trgovinah, pa so rekli da prodajajo take za računalnike in take za mobitele. Baje, da za take za glavo še niso slišali. Kakšna škoda… Nekdo bi jih moral začet proizvajat - garantiram uspeh.

No, vsekakor sem želela izpostaviti predvsem to, da je algebra pogoj za 2. letnik, jaz pa resnično ne morem več.

Se pa trudim. Upam, da to šteje. No, upam, da bo profesor dal kaj na to. Recimo eno 6-ko

Moj google, kako zelo si želim oddiha. Pa zanj skoraj ne bo časa. Če odštejemo Rock Otočec ta vikend. (btw, dež bo, pa še 50% časa me bo skrebelo zaradi analize. razen, če sem 100% časa alkoholizirana…hm.) Po izpitih me takoj čaka služba. Letos bo zaradi selitve firme verjetno ogromno dela, zato lahko na vsakršni oddih gladko pozabim. Vmes planiram 14 dni škotske - ni počitek. Zakaj ni počitek? Ker cela škotska v 14ih dneh ni mačji kašelj. Tudi pasji ne Potem se vrnem nazaj v službo vse tja do začetka predavanj.
Pa še to kar sem zdaj naštela je idealna linija, ki sem si jo začrtala. Da padem katerega izmed izpitov…potem bomo šele govorili o naporu.

Jamram? Tudi vi bi.

Česa si v tem trenutku najbolj želim? Da bi imela par dni zase. Da bi lahko vdihnila in od sebe odrinila vse česar ne potrebujem. Da bi lahko na stežaj odprla vrata na zadnji strani glave¹ in iz nje izpustila vse nepotrebne misli in podatke. Želim si Kobarid, Sočo, sonce, Blaža, dotikov, glasbe, sexa, toplote, life’s good filinga, nič telefona, nič filmov, nič kompov in vsekakor nič matematike.
Utopija.

Faaak. Ura teče. 10 ur do ustnega. Ko to dejansko napišem, izpade kot skeri šit. Sploh zato, ker imam na žalost občutek da ničesar ne znam. Saj je še cela noč ne? Zaspana bom šele okrog petih, potem grem na popoldanski počitek² za 2 urici. Zjutraj bom pa kljub dežju nosila sončna očala, da se ne bo videlo podočnjakov xD.
Vsekakor pa bom nardila. Samo malo učenja še potrebujem. In nekaj orgazmov. Ja, ja. To dvoje je tesno povezano. Učenje gor, libido gor. Heh, pa naj še kdo reče, da se mi ne meša.

Zvezek čaka name. Jutri tudi…

1. ki jih dokazano imam…gre za to, da mi večinoma vse uide iz glave tudi če tega nočem. tako da sem pač razvila teorijo, da obstajajo ta vrata, pa se ne dajo čisto zapreti. Ja, v tem je ves catch [↩]
2. samo zame bi morali izumiti besedo kot je poponočni počitek or something… [↩]

Sem se odločila, da mi je poslušat tvoje dihanje najljubša stvar na svetu. In mogoče enkrat, čisto samo enkrat, ko ne bom tako zelo utrujena in zjebana od takih in drugačnih težav, takrat bom prebedela celo noč, te gledala in poslušala. Mogoče tudi mirila, če boš imel grde sanje. Proti jutru te bom z majhnimi poljubčki na lička zbudila, ker vem kako zelo žgečkajo. In potem bo prva stvar, ki jo boš videl moj nasmeh. In vem da se boš smejal tudi ti. Potem bom mogoče skuhala celo dobro kavo. Ja… mogoče enkrat.
Trenutno mi je za to spanec prepotreben. Tako kot tebi. Pa si vseeno vzamem nekaj minut za take stvari, preden me zmanjka. Obožujem, če se zvečer oviješ okrog mene, položiš svojo glavo na mojo in dihaš čisto blizu mojega ušesa. Tako vem, kdaj se umiriš in kdaj zaspiš. Nato se obrnem, te nekaj sekund gledam, boleče lepega v temi, potem pa zarijem nos v tvoj vrat, da slišim dihanje in srčni utrip hkrati. Ampak na žalost se tega ne da vsak večer…
Mogoče pa enkrat…bova imela veliko posteljo in še večjo odejo in vsako noč, da jo zapraviva po svoje. Potem bom vsak večer dobila poljub, ti bom vsak večer šepnila “nočko…” in potem zaspala srečna, brez najmanjše skrbi. So to samo sanje? Bo res kdaj tako? Mislim da…

Zakaj?
Preprosto je. Zato, ker me zjutraj primeš za roko, me poljubiš na nos in mi skuhaš kamilice. In ker mi poljubiš koleno ko… ah, pustimo to. In ker me opazuješ kako se oblačim. In ker moje krike utišaš že zjutraj. In ker me nikoli nimaš dovolj. In ker lahko hodiva objeta. In ker mi utrgaš rdeč makov cvet in mi ga vtakneš v lase. Ker mi neseš torbo, če me bolijo ramena in če lepo prosim. Ker sem razvajena in mi to pustiš. Ker se moje lice lahko stisne ob tvojega in ker… najpomembneje, ker se dlani ujemata.

Včasih si želim, da ne bi nikoli odšel… Nikoli.

…ljubim, bolj kot sem kadarkoli prej.

…tudi strah me je, da se bo vse podrlo, bolj kot kadarkoli prej.

Ampak jutri bo dlan spet ljubila dlan in vem, da bo OK.

ravnokar v živo vidla fizikalni fenomen vode k sm ga mela prej za teorijo, ki se v resnici ne dogaja.

dejstvo je, da vodo lahko segreješ čez 100°C pa ne bo zavrela - nobenih mehurčkov, nobene pare. Potem pa v trenutku, k z nečim prebiješ vodno gladimo - BAM!

Zavre…in to ful. Sicer mi je rahlo opekl prste ampak vseen je fascinantno

… jst samo objektivno dramatiziram svoje življenje

hah

Hvala Magrateja.

Pojma nimaš kok srečno si me nardila

…dežuje.
Natanko tako je, kot sem si želela. Natanko tako bo kot sem hrepenela da bo.

Še nekaj dni nazaj me je trgalo od želje, da bi bil pri meni. In da bi bil pri meni, ko bo zunaj deževalo. Ker vem kako sladko je lahko takrat.
Najprej odprem okno na stežaj. Da lahko slišim kapljice in njihov omamni zvok. Potem takoj s sebe, kar na tla, zmečem skoraj vse cunjice. Slečem vse do spodnjih hlačk. Potem zlezem pod odejo, kjer me ti že pridno čakaš. Stisnem se k tvoji vroči koži in se počutim celo. Potem si lahko pričneva šepetat, se hihitat, se božat in slej ko prej bom jst tiščala svoje lice k tvojemu na take deževne dneve, si te je čist preprosto jemat. Več ur se lahko tako valjava po postelji, se igrava in stiskava. Jst ti kradem toploto, ti pa meni poljube…
In tako vse do večera, ko bo treba vstat. Ko bo treba ven… Saj bo luštno ampak vem, da si bom želela da ne bi blo treba nikol vstat…

Komaj čakam da prideš. Še malo… Res, še malo.